PROSTOVOLJSTVO NI SAMO POMOČ DRUGIM, LAHKO POMENI TUDI VEČ PRILOŽNOSTI ZASE!
Ob besedi prostovoljstvo po navadi najprej pomislimo na pomoč ljudem v stiski, dobrodelne akcije ali delo v lokalni skupnosti. Ne pomislimo pa na to, kaj lahko prostovoljstvo prinese prostovoljcu. Pri soočanju z osamljenostjo, brezposelnostjo ali občutkom izključenosti, lahko prostovoljstvo predstavlja pomemben korak k novim izkušnjam, večji vključenosti in tudi večji samostojnosti. Poleg omenjenih koristi pa ima prostovoljstvo v Sloveniji tudi manj znano prednost: v določenih primerih lahko pozitivno vpliva na višino denarne socialne pomoči.
Ko so socialni stiki lažji skozi skupno delo
Za marsikoga je sklepanje novih poznanstev nekaj povsem običajnega. Za druge pa so neformalna druženja, spontani pogovori in nejasna družbena pravila lahko velik izziv. To velja predvsem za številne avtiste, ki pogosto bolje delujejo v okoljih z jasnimi pričakovanji, kjer je predvidljiva strukturo in kjer so jim dodeljene konkretne naloge. Prostovoljstvo lahko ponudi prav takšno okolje. Namesto da bi bil glavni namen srečanja pogovor sam po sebi, je v ospredju skupna naloga, v sklopu katere različni ljudje sodelujejo pri projektu, pomagajo organizaciji ali opravljajo konkretno delo. Odnosi se zato pogosto razvijajo na bolj naraven način, brez pritiska, katerega pogosto prinašajo klasične družabne situacije. Dobro organizirano prostovoljstvo omogoča jasne naloge in odgovornosti, predvidljiv urnik, redne stike z istimi ljudmi, pridobivanje novih spretnosti, občutek pripadnosti skupnosti. Za nekoga, ki je dlje časa osamljen ali brez zaposlitve, lahko že nekaj ur prostovoljskega dela na teden pomeni pomembno spremembo v vsakdanjem življenju.
Več izkušenj, več samozavesti
Prostovoljstvo ni koristno le zaradi socialnih stikov. Omogoča tudi pridobivanje izkušenj, ki lahko pripomorejo kot reference pri iskanju zaposlitve ali vključevanju v druge programe. Mnogi delodajalci in organizacije cenijo prostovoljske izkušnje, saj kažejo, da je posameznik pripravljen prevzeti odgovornost, sodelovati z drugimi in vztrajati pri nalogah. Prostovoljsko delo lahko zato predstavlja pomembno referenco, še posebej za ljudi, ki nimajo veliko delovnih izkušenj ali se po daljšem obdobju vračajo na trg dela. Poleg tega občutek, da si koristen in da prispevaš k skupnosti, pogosto pozitivno vpliva na samozavest in občutek lastne vrednosti.
Prostovoljstvo lahko vpliva tudi na socialno pomoč
Manj znano dejstvo je, da slovenska zakonodaja prostovoljstvo priznava tudi pri ugotavljanju upravičenosti do dodatka za delovno aktivnost (DDA), ki je del sistema denarne socialne pomoči. Dodatek za delovno aktivnost je namenjen spodbujanju aktivnosti oseb, ki niso zaposlene, vendar ostajajo vključene v različne oblike dela ali družbeno koristnih dejavnosti.
Po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) se oseba s sklenjenim pisnim dogovorom o prostovoljskem delu za namen dodatka za delovno aktivnost šteje za delovno aktivno v obsegu od 60 do 128 ur mesečno. Pri tem je pomembno, da se po uradnih pojasnilih ministrstva to upošteva ne glede na dejansko število opravljenih ur. To pomeni, da lahko prejemnik denarne socialne pomoči zaradi statusa prostovoljca izpolnjuje pogoje za višji dodatek za delovno aktivnost in s tem višjo priznano višino minimalnega dohodka. Od 1. aprila 2026 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 507,43 evra. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za dodatek za delovno aktivnost v višini 0,26 osnovnega zneska minimalnega dohodka, lahko doseže priznano višino minimalnega dohodka približno 639 evrov mesečno. Pomembno pa je razumeti, da to ni dodaten denar poleg vseh drugih prihodkov. Pri odmeri denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo dohodki in premoženje posameznika v skladu z veljavno zakonodajo.
Kako začeti?
Začetek prostovoljskega dela je pogosto preprostejši, kot si ljudje predstavljajo. Prvi korak je izbira registrirane prostovoljske organizacije ali društva, katerega dejavnost posameznika zanima. Pred začetkom je smiselno preveriti, kakšne bodo naloge, koliko ur prostovoljnega dela se pričakuje od prostovoljca in ali organizacija zagotavlja ustrezno podporo prostovoljcem. Če posameznik prejema denarno socialno pomoč in želi uveljavljati dodatek za delovno aktivnost, je pomembno, da z organizacijo sklene tudi pisni dogovor o prostovoljskem delu in se glede potrebne dokumentacije posvetuje s svojim centrom za socialno delo. Ni treba začeti z velikimi obveznostmi. Že nekaj ur tedensko lahko prinese nove izkušnje, nova poznanstva in občutek, da je človek del nečesa koristnega.
Majhen korak, ki lahko prinese veliko
Prostovoljstvo ni čudežna rešitev za vse življenjske težave in ni nadomestilo za zaposlitev. Lahko pa predstavlja pomemben korak k večji vključenosti v družbo. Za avtiste in druge ljudi, ki se soočajo z osamljenostjo, brezposelnostjo ali omejenimi možnostmi za socialne stike, lahko prostovoljstvo pomeni strukturirano in predvidljivo okolje, kjer je lažje pridobivati izkušnje, razvijati spretnosti in graditi odnose. Obenem pa slovenska zakonodaja priznava tudi njegov družbeni pomen. Zato lahko prostovoljsko delo poleg osebnih koristi v določenih primerih prispeva tudi k ugodnejši obravnavi pri denarni socialni pomoči.
Včasih je nekaj ur pomoči drugim hkrati tudi naložba vase.
VIRI:
- https://mb.prostovoljstvo.org/media/images/news/pdf/Odgovor_MDDSZEM_DDA_23_1_2020.pdf
- https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609
- https://www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/
- https://www.filantropija.org/2020/01/27/dodatek-za-delovno-aktivnost-za-prejemnike-denarne-socialne-pomoci-in-prostovoljsko-delo/