Za strokovne in laične delavce

Nasveti za delo z osebami s SAM

SAM v šoli in pri delu doma

Spektroavtistična motnja (SAM) je vseživljenjska razvojna motnja. Velja za najhitreje naraščajočo razvojno motnjo – pojavila naj bi se že pri več kot 1% svetovne populacije. Motnja vpliva na vsakodnevno funkcioniranje oseb. Vpliva tudi na to, kako se učijo. Osebe s SAM imajo težave na področju socialne interakcije in komunikacije, osebe se težje prilagodijo spremembam, prisotna so lahko repetitivna stereotipna vedenja, lahko imajo težave z organizacijo časa ter težave na področju senzorike.

Otroci in odrasli s SAM imajo tako kot vsi pravico do izobraževanja, da pridobijo spretnosti in znanja, ki jim bodo omogočila sodelovanje in vključenost v družbo.

Izobraževanje je prepoznano kot ključno področje intervencije za osebe s SAM. Vključitev v šolo, dostop do izobrazbe lahko odigra pomembno vlogo pri korigiranju in lajšanju simptomov. Osebe s SAM imajo veliko sposobnosti, ki jih lahko pokažejo svetu. Ob individualniziranem pristopu, razumevanju in z določenimi prilagoditvami, lahko osebe s SAM postanejo aktivni člani družbe.

Kovid-19 je v življenja vseh prinesel veliko sprememb. Prisilil nas je, da smo iskali nove rešitve za nudenje pomoči, za izvedbo predavanj, iskali smo nove pristope. V Društvu ASPI smo ugotovili, da so učenci in dijaki s SAM v tem času potrebovali več pomoči in podpore. Slednjo je potrebno prilagoditi njih, da njim in njihovim staršem ne povzroči še več stisk in težav.

Stroka nas resno opozarja, da obstaja velika verjetnost za drugi val epidemije. S priporočili, ki vam jih predstavljamo, želimo olajšati delo vam, delavcem in delavkam v šolah, in poskrbeti, da bi bili mladostniki s SAM in njihove družine razumljeni. Pa ne samo v času epidemije, ampak v času celotnega poteka šolanja.

KAKO SE PRILAGODITI SPREMEMBI?

Enotnega recepta ni, tole pa je nekaj nasvetov:

  • pomirite jih,
  • posredujte jim potrebne kontaktne podatke oseb, s katerimi naj bi bili v stiku (e-mail naslov, telefonsko številko),
  • vlijte jim samozaupanje, da so se sposobni šolati od doma in da bodo dobil ustrezno pomoč,
  • ponavljajte, da naj pravočasno sporočijo svoje težave,
  • težave poskušajte predvideti in jih o njih povprašajte,
  • spodbujajte redno telovadbo in gibanje na svežem zraku (ni dovolj pridiga, da mora, potrebno je ugotoviti, kako lahko to počne), učite tehnike sproščanja,
  • sodelujete s starši,
  • redno preverjajte pri profesorjih in profesoricah, če dijak oz. dijakinja sodeluje.

Dijaku oz. dijakinji priskrbite ‘’varno osebo’’ ali mediatorja:

  • za morebitna nesoglasja ali nerazumevanje navodil v odnosih s profesoricami in profesorji,
  • varna oseba naj redno obvešča ravnatelja o težavah, uspehih in porazih in seveda
  • naj bo ta oseba dobre volje, nikoli zadirčen, pripravljen pomagati in razumeti.
DELO OD DOMA

Imajo vse za delo od doma:

  • preverite, če imajo ustrezno opremo (pametni telefon, računalnik, slušalke, zvočnik, mikrofon, tiskalnik, skener, ustrezen dostop do interneta), če so nameščene potrebne aplikacije in jih znajo uporabljati
  • preverite, katerih učnih pripomočkov nimajo (knjige, delovni zvezki, zvezki, ravnila, šestila, kaklulator, periodni sistem, …),
  • če česa od naštetega nimajo, nudite ustrezno pomoč, da se jim to zagotovi.

Redno preverjajte, če jim je vse jasno in pošiljajte seznam stvari, ki jih mora opraviti:

  • učni predmet,
  • do kdaj je potrebno opraviti nalogo,
  • kaj je potrebno narediti,
  • kako se dokaže, da je naloga opravljena (pošlje izdelek preko elektronske pošte, odloži datoteko v spletni učilnici),
  • navodila naj bodo kratka in jedrnata.

Pomoč pri organizaciji dela:

  • priprava urnika
  • ustrezne spodbude
  • kaj narediti, če kaj spodleti,

Priprava na ocenjevanje:

  • pojasnite, kako se bo pisalo test oz. kako bo potekalo spraševanje pri posameznem predmetu
  • namesto mižanja pri spraševanju, lahko predlagate opcijo, da si čez oči zavežejo ruto,
  • če dijaka ali dijakinjo moti šumenje med pisanjem kontrolne naloge, predlagajte, da dajo glasnost na minimum. Povejte jim, da jim boste morebitna sporočila napisali v okno za pogovor,
NEKAJ IDEJ
  • Če je oseba bolj tihe narave, se bo preko videokonference še težje oglašala -> naj imajo priložnost dela ena na ena s profesorjem ali profesorico,
  • osebe s SAM lahko zelo moti hrup oz. odmevi med videokonferenco -> naj imajo priložnost, da znižajo glasnost; naj majo vsi sodelujoči na predavanju izključene mikrofone,
  • lahko jim je nerodno, če drugi gledajo njih in njegovo sobo ->naj imajo priložnost, da se udeležijo konference brez videa,
  • dijak ali dijakinja nima zapiskov -> pomagajte, da se dogovori za zapiske z določenim sošolcem ali sošolko,
  • dijak ali dijakinja ima težavo pri organizaciji dela, ne opravi nalog do roka, nalog ne odda -> preverite, če ima vsa navodila in jih razume; skupaj naredita urnik dela in zadolžitve razporedita glede na določene roke,
  • dijak ali dijakinja sedaj ne sliši pogovorov sošolcev med odmori in še težje pride do potrebnih informacij -> spodbujajte profesorice in profesorje, da mu po koncu predavanja ali videokonference nameni 5 minut,
  • sošolci si veliko pomagajo preko socialnih omrežij -> to je dobra vzpodbuda, da jih začne uporabljati. Ni potrebno, da objavlja, morda bo veliko izvedel, če jim bo le sledil,
  • ljudje s SAM včasih potrebujejo le malo ustrezne spodbude, da začno delati -> napišite jutranji sms ali mail,
  • bodite pozorni na bullying in pričnite delovati v smeri preprečevanja -> med populacijo oseb s SAM, od predšolskih otrok preko učencev in dijakov do študentov, jih je namreč velika večina žrtev prikritega ter odkritega ustrahovanja in nadlegovanja s strani sošolcev, vzgojiteljev, učiteljev pa tudi profesorjev.

Problemov in težav ni, so le izzivi.

KAJ MISLITE?

Kakšni so možni odgovori na vprašanje:

 “Zakaj dijak kljub rednim vzbodbudam že 3 dni ni poklical profesorice, ki ta čaka njegov klic, da se dogovorita, kaj mora narediti za seminarsko nalogo”:

  • nimam njegove telefonske številke,
  • ne ve, kdaj je primeren čas za klic,
  • se sprašuje, ali naj za pozdrav uporabi “Dober dan” ali “Živijo”,
  • se sprašuje, kako naj začne pogovor,
  • je v deilemi, ker je profesorica med videokonferenco naročila, da jo lahko kličejo le, če je res nujno,
  • upa, da bo profesorica pozabil, da mora narediti seminarsko nalogo,
  • se težko pogovarja preko telefona.

Vsi odgovori so pravilni. Moramo se pa zavedati, da to niso izgovori, ampak resni izzivi.

Ne odlašajte

Stopite v stik z nami

Sedež društva ASPI:

Trpinčeva 81, SI-1000 Ljubljana

PE center ASPI:
Stobovska 8, SI-1230 Domžale
E-naslov:
drustvo.aspi@gmail.com
Telefon:
051 668 356
Uradne ure Center ASPI:
PON: 12:00-18:00

TOR: 13:00-19:00

SRE, ČET, PET: 9:00-15:00

Spremljajte nas tudi preko:

Pin It on Pinterest