Za strokovne in laične delavce
Nasveti za delo z osebami z avtizmomAvtizem v šoli in pri delu doma
Motnja avtističnega spektra (avtizem) je vseživljenjska razvojna motnja. Velja za najhitreje naraščajočo razvojno motnjo – pojavila naj bi se že pri več kot 1% svetovne populacije. Motnja vpliva na vsakodnevno funkcioniranje oseb. Vpliva tudi na to, kako se učijo. Osebe z avtizmom imajo težave na področju socialne interakcije in komunikacije, osebe se težje prilagodijo spremembam, prisotna so lahko repetitivna stereotipna vedenja, lahko imajo težave z organizacijo časa ter težave na področju senzorike.
Otroci in odrasli z avtizmom imajo tako kot vsi pravico do izobraževanja, da pridobijo spretnosti in znanja, ki jim bodo omogočila sodelovanje in vključenost v družbo.
Izobraževanje je prepoznano kot ključno področje intervencije za osebe z avtizmom. Vključitev v šolo, dostop do izobrazbe lahko odigra pomembno vlogo pri korigiranju in lajšanju simptomov. Osebe z avtizmom imajo veliko sposobnosti, ki jih lahko pokažejo svetu. Ob individualniziranem pristopu, razumevanju in z določenimi prilagoditvami, lahko osebe z avtizmom postanejo aktivni člani družbe.
KAKO SE PRILAGODITI SPREMEMBI?
Enotnega recepta ni, tole pa je nekaj nasvetov:
- pomirite jih,
- posredujte jim potrebne kontaktne podatke oseb, s katerimi naj bi bili v stiku (e-mail naslov, telefonsko številko),
- vlijte jim samozaupanje, da so se sposobni šolati od doma in da bodo dobil ustrezno pomoč,
- ponavljajte, da naj pravočasno sporočijo svoje težave,
- težave poskušajte predvideti in jih o njih povprašajte,
- spodbujajte redno telovadbo in gibanje na svežem zraku (ni dovolj pridiga, da mora, potrebno je ugotoviti, kako lahko to počne), učite tehnike sproščanja,
- sodelujete s starši,
- redno preverjajte pri profesorjih in profesoricah, če dijak oz. dijakinja sodeluje.
Dijaku oz. dijakinji priskrbite ‘’varno osebo’’ ali mediatorja:
- za morebitna nesoglasja ali nerazumevanje navodil v odnosih s profesoricami in profesorji,
- varna oseba naj redno obvešča ravnatelja o težavah, uspehih in porazih in seveda
- naj bo ta oseba dobre volje, nikoli zadirčen, pripravljen pomagati in razumeti.
DELO OD DOMA
Imajo vse za delo od doma:
- preverite, če imajo ustrezno opremo (pametni telefon, računalnik, slušalke, zvočnik, mikrofon, tiskalnik, skener, ustrezen dostop do interneta), če so nameščene potrebne aplikacije in jih znajo uporabljati
- preverite, katerih učnih pripomočkov nimajo (knjige, delovni zvezki, zvezki, ravnila, šestila, kaklulator, periodni sistem, …),
- če česa od naštetega nimajo, nudite ustrezno pomoč, da se jim to zagotovi.
Redno preverjajte, če jim je vse jasno in pošiljajte seznam stvari, ki jih mora opraviti:
- učni predmet,
- do kdaj je potrebno opraviti nalogo,
- kaj je potrebno narediti,
- kako se dokaže, da je naloga opravljena (pošlje izdelek preko elektronske pošte, odloži datoteko v spletni učilnici),
- navodila naj bodo kratka in jedrnata.
Pomoč pri organizaciji dela:
- priprava urnika
- ustrezne spodbude
- kaj narediti, če kaj spodleti,
Priprava na ocenjevanje:
- pojasnite, kako se bo pisalo test oz. kako bo potekalo spraševanje pri posameznem predmetu
- namesto mižanja pri spraševanju, lahko predlagate opcijo, da si čez oči zavežejo ruto,
- če dijaka ali dijakinjo moti šumenje med pisanjem kontrolne naloge, predlagajte, da dajo glasnost na minimum. Povejte jim, da jim boste morebitna sporočila napisali v okno za pogovor,
NEKAJ IDEJ
- Če je oseba bolj tihe narave, se bo preko videokonference še težje oglašala -> naj imajo priložnost dela ena na ena s profesorjem ali profesorico,
- osebe s SAM lahko zelo moti hrup oz. odmevi med videokonferenco -> naj imajo priložnost, da znižajo glasnost; naj majo vsi sodelujoči na predavanju izključene mikrofone,
- lahko jim je nerodno, če drugi gledajo njih in njegovo sobo ->naj imajo priložnost, da se udeležijo konference brez videa,
- dijak ali dijakinja nima zapiskov -> pomagajte, da se dogovori za zapiske z določenim sošolcem ali sošolko,
- dijak ali dijakinja ima težavo pri organizaciji dela, ne opravi nalog do roka, nalog ne odda -> preverite, če ima vsa navodila in jih razume; skupaj naredita urnik dela in zadolžitve razporedita glede na določene roke,
- dijak ali dijakinja sedaj ne sliši pogovorov sošolcev med odmori in še težje pride do potrebnih informacij -> spodbujajte profesorice in profesorje, da mu po koncu predavanja ali videokonference nameni 5 minut,
- sošolci si veliko pomagajo preko socialnih omrežij -> to je dobra vzpodbuda, da jih začne uporabljati. Ni potrebno, da objavlja, morda bo veliko izvedel, če jim bo le sledil,
- ljudje s SAM včasih potrebujejo le malo ustrezne spodbude, da začno delati -> napišite jutranji sms ali mail,
- bodite pozorni na bullying in pričnite delovati v smeri preprečevanja -> med populacijo oseb s SAM, od predšolskih otrok preko učencev in dijakov do študentov, jih je namreč velika večina žrtev prikritega ter odkritega ustrahovanja in nadlegovanja s strani sošolcev, vzgojiteljev, učiteljev pa tudi profesorjev.
Problemov in težav ni, so le izzivi.
KAJ MISLITE?
Kakšni so možni odgovori na vprašanje:
“Zakaj dijak kljub rednim vzbodbudam že 3 dni ni poklical profesorice, ki ta čaka njegov klic, da se dogovorita, kaj mora narediti za seminarsko nalogo”:
- nimam njegove telefonske številke,
- ne ve, kdaj je primeren čas za klic,
- se sprašuje, ali naj za pozdrav uporabi “Dober dan” ali “Živijo”,
- se sprašuje, kako naj začne pogovor,
- je v deilemi, ker je profesorica med videokonferenco naročila, da jo lahko kličejo le, če je res nujno,
- upa, da bo profesorica pozabil, da mora narediti seminarsko nalogo,
- se težko pogovarja preko telefona.
Vsi odgovori so pravilni. Moramo se pa zavedati, da to niso izgovori, ampak resni izzivi.
Ne odlašajte
Stopite v stik z nami
Sedež društva ASPI:
Trg Osvobodilne fronte 10, SI-1000 Ljubljana
PE center ASPI:
Stobovska 8, SI-1230 Domžale
E-naslov:
Telefon:
051 668 356
Uradne ure Center ASPI:
PON, TOR: 13:00-19:00
SRE, ČET, PET: 9:00-15:00
Uradne ure Sedež društva:
ČET: 9:00-12:00
PON, TOR, SRE, PET: po dogovoru