SAM

Komunikacija z osebo s SAM

Napotki za dobro komunikacijo z osebami s SAM

Nekaj posebnosti na katere pogosto naletimo, ko se srečamo z osebo s spektroavtistično motnjo (v nadaljevanju SAM):

  • senzorne težave na enem ali več področjih
  • težave pri verbalni ali/in neverbalni komunikaciji
  • težave v medosebni interakciji in socialnih veščinah
  • težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju očesnega kontakta
  • posebni interesi in zanimanja
  • rigidnost oziroma nefleksibilnost v razmišljanju
  • ponavljanje neobičajnih vedenjskih vzorcev
  • osredotočenost na pravila in rutine

Da se bomo res lahko »srečali« z osebo s SAM se je najpomembneje zavedati, da je pred nami prav edinstvena oseba, katere možgani na drugačen način sprejemajo, procesirajo in sporočajo informacije, kot naši. Temu navkljub, pa lahko imamo povsem sorodne želje, potrebe in pričakovanja. Tako kot mi, si tudi oseba s SAM želi biti razumljena, spoštovana in sprejeta. Motnja avtističnega spektra je izjemno kompleksna, zato ne bomo srečali dveh enakih oseb s SAM in je posledično nemogoče podati neka splošno veljavna navodila za vstopanje v odnos z osebo s SAM. Zaradi različnega značaja, temperamenta, spola, posebnih danosti in darov, genskega materiala, vzgoje, potreb in želja… je vsaka oseba s SAM edinstvena in neponovljiva. Potrebe oseb z visoko funkcionalnim avtizmom so običajno precej drugačne od potreb oseb s klasičnim avtizmom, bistveno različna pa je tudi sposobnost kompleksnega mišljenja. Prav tako je potrebno upoštevati, da se potrebe oseb s SAM razlikujejo glede na to v katerem starostnem obdobju se nahajajo. Povsem drugačna bo komunikacija z najstnikom, kot z odraslo osebo s SAM. Večina oseb s SAM ima tudi eno ali več pridruženih motenj, ki jih je prav tako potrebno upoštevati, ko govorimo o razumevanju in pomoči osebi s SAM.

Tako se morda lahko naslonimo samo na par smernic, ki nam bodo pomagale osebo s SAM bolje spoznati, razumeti in na podlagi tega oblikovati popolnoma unikatne odnose, ki bodo prinesli želeno komunikacijo in osebno rast.

Osnovni napotki
Vedno bodimo prijazni

Najbrž bomo v komunikaciji z osebo s SAM naleteli na situacije, ki nam bodo neprijetne. Razlog za to so nesporazumi med obema svetovoma zaradi nevroloških posebnosti oseb s SAM. Zavedajmo se, da zaradi posebnosti, ki jih imajo, mi njih postavimo še v mnogo bolj neprijeten položaj, kot oni nas. In najbrž se sprva niti ne bomo jasno zavedali, kaj povzročamo. Možnosti je milijon. Lahko nosimo parfum, ki ji je do bolečine neprijeten, morda ne zmore svetlobe prostora v katerem se nahajamo, lahko je neprijeten kakšen zvok, morda smo izrekli besedo, ki sproži neprijetne notranje odzive, … Običajno je potrebno veliko časa in potrpljenja, da zagotovimo okolje in komunikacijo v katerem bomo lahko skupaj rastli. Prijaznost nas bo pri tem pripeljala zelo daleč.

Zagotovimo varen in senzorno prijeten prostor

Najpomembneje pri komunikaciji z osebo s SAM je, da se le ta ob nas in v prostoru kjer se nahajamo počuti varno in prijetno. Zato je pomembno, da osebo s SAM spoznamo do te mere, da razumemo katere so njene senzorne posebnosti. Če jo moti zvok, se mu bomo skušali izogniti ali ga spremeniti, če jo moti svetloba, skupaj poiščemo rešitev za to. Nam prijeten vonj v kuhinji je lahko za osebo s SAM neznosen smrad. Dokler je oseba s SAM izpostavljena kateremu izmed senzornih dražljajev, ki ji povzroča trpljenje, bo tesnoba tako velika, da najbrž ne bo mogoče stopiti v kakršenkoli pristen stik.

Ne spreminjajmo, sprejemajmo

Vsako osebo s SAM skušajmo sprejeti takšno kot je in je ne skušajmo spreminjati. Resnično učinkovito je, če oseba s SAM čuti, da je ljubljena. Hkrati je to odlična priložnost, da sami v sebi razvijamo kapaciteto za ljubezen in tako tudi mi osebnostno rastemo. 

Skušajmo razumeti …

… četudi je včasih to težko. Največkrat je to zaradi tega, ker tudi sami sebe ne razumejo. Mnogokrat ne vedo kaj sploh čutijo. Pomembnejši je trud in potrpežljivost, kot pa končen rezultat. Če se osebo s SAM trudimo razumeti, ji s tem dajemo vrednost. Čutila bo, da nam je pomembna, vredna ljubezni. Tako se bodo vrata za povezovanje večkrat odprla, kot pa če obupujemo, češ, da jo je nemogoče razumeti.

Ne poudarjajmo diagnoz ampak iščimo pristen stik

Ločimo diagnoze od osebe. Diagnoze (nalepke) so za to, da strokovnjaki opišejo in poimenujejo presek določenih težav, da se je o njih lažje pogovarjati, jih raziskovati in najti za njih rešitve. Ne povedo pa nič o osebi, niti ne o njenih talentih in darovih. Lahko pa pretirano poudarjanje oz. ukvarjanje z diagnozo zelo zruši občutek za lastno vrednost. Hitro se namreč čuti, da nas zanimajo bolj diagnoze, kot pa kdo oseba pred nami v resnici je in kaj v življenju rada počne. Iščimo raje pristen in iskren stik.

Vedenja so odziv na stisko in ne namerno nagajanje

Kljub nekaterim, za nas morda nekoliko nenavadnim vedenjem (zibanje, vrtenje, tekanje sem in tja, nenavadni gibi rok, vokalizacije in drugo), imajo vedenjski odzivi za osebo s SAM smisel in pomen. Vedenja si nikar ne razlagajmo kot namerno provokacijo, izzivanje, blatenje ali celo hudobijo. Naj si bo videti še tako nenavadno, neprijetno, zoprno ali nesramno, po vsej verjetnosti gre le za obrambo zaradi odpora do nečesa ali neposrečen poskus postavljanja meje. Včasih pa s takšnim vedenjem skušajo izvabiti določeno (čustveno) reakcijo, ki jih lahko pomiri ali celo zabava. Tudi pri otrocih s SAM lahko neželeno vedenje pomeni tudi iskanje pozornosti. Učinkovito je, nagrajevati in se odzivati na želeno vedenje in mirno sprejeti neželenega. Seveda je potrebno postaviti tudi meje, vendar je to posebna veščina, ki zahteva vsaj nekoliko »vaje«. Meje je potrebno postaviti na pravilen način, nepravilen način lahko sproži le še hujšo reakcijo in povzroči veliko stisko. Vsekakor je to področje (poleg senzornih težav) eno najzahtevnejših in ga je smiselno reševati ob strokovni pomoči.

Napovejmo kaj se bo zgodilo in kdaj

Večina oseb s SAM ne mara sprememb. Spremembe jih lahko spravijo v tesnobo. Vendar brez sprememb seveda ne gre. Zato jim napovejmo, kaj se bo zgodilo. Povejmo jim tudi kdaj. Opišimo, narišimo, pogovarjajmo se o tem, kar prihaja. Tesnoba je strah pred neznanim. Četudi so spremembe nujne, ni dobro, da s prevelikimi spremembami povzročamo preveč tesnobe. Prevelika tesnoba lahko naredi veliko več škode za zdravje kot počasnejši napredek.  

Prilagodimo se, ker to zmoremo

Zavedajmo se, da nam možgani omogočajo, da se veliko lažje prilagodimo kot oseba s SAM. Imejmo razumevanje, da je z druge strani to mnogo težje in bo tako stopnja prilagajanja bistveno nižja. Ne pričakujmo pol – pol; vsaj ne na začetku. To se ne zgodi zato, ker oseba s SAM noče, ampak zato, ker (še) ne zmore. Pozitivno pri tem je, da v odnosih z osebami s SAM rasteta tudi naša fleksibilnost in sočutje.

Upoštevajmo starostno obdobje

Otrok in mladostnik imata pomembno različne razvojne potrebe, drugače se oblikujejo želje in pričakovanja. Svet čutenj pri mladostniku je drugačen kot pri odraslem človeku. Najlažje nam bo, če pomislimo, kaj je bilo nam pomembno v določenem starostnem obdobju, nato pa skozi prizmo tega spoznanja skušamo razumeti osebo, ki je pred nami. Po drugi strani pa se vam bo najbrž zgodilo, da vašemu najstniku s SAM morda sploh ne bodo pomembne iste stvari kot drugim sovrstnikom. Prav tako je dobro imeti v mislih, da odraščajoče osebe s SAM običajno za svojim sovrstniki glede čustvene zrelosti nekoliko zaostajajo.

Bodimo ustvarjalni in izumljajmo svoje rešitve

Vzemimo te usmeritve takšne kot so, zgolj usmeritve in ne pravila za ravnanje. Preizkusimo, kaj deluje in poiščimo svoje povsem edinstvene rešitve za vsako osebo posebej. Pri tem nam lahko pomagajo izkušnje ljudi, ki to osebo že od prej poznajo: starši, sorodniki, učitelji in soc. delavci v vrtcu, nižjih razredih, asistenti in drugi. Več glav več ve. Ne ustvarjajte pa si svoje podobe o osebi neposredno na njihovih izkušnjah. Te naj vam bodo le v pomoč.

Bodimo ponižni in se od njih učimo

Osebe s SAM so krasni učitelji za življenje. Zavedajmo se, da imajo tudi oni za nas mnogo pomembnih sporočil in modrosti. Zato jih spoštujmo in bodimo ponižni. Vsak se lahko od vsakega kaj nauči. V njih bomo našli ogromno ljubezni, pa tudi življenjske modrosti, ki v hitrem svetu, v katerem živimo, lahko zbeži mimo nas, ker se nismo pripravljeni ustaviti. In morda boste tudi vi ugotovili, da je oseba z avtizmom lahko zelo dober, zvest in zanimiv prijatelj oz. sopotnik v življenju.

Ne odlašajte

Stopite v stik z nami

Sedež društva ASPI:

Trpinčeva 81, SI-1000 Ljubljana

PE center ASPI:

Stobovska 8, SI-1230 Domžale

E-naslov:

drustvo.aspi@gmail.com

Telefon:

051 668 356

Uradne ure Center ASPI:

PON: 12:00-18:00

TOR: 13:00-19:00

SRE, ČET, PET: 9:00-15:00

Spremljajte nas tudi preko:

Pin It on Pinterest