SPEKTROAVTISTIČNA MOTNJA

O SAM

O spektroavtistični motnji

Izvor besede avtizem ali avtističen izhaja iz grške besede autos, ki pomeni sam oz. nanašajoč se na sebe. Opisuje pa osebo, ki je zaradi svojih posebnosti v razvoju izključena iz družbe.

Avtizem je najhitreje naraščajoča pervazivna razvojna motnja in je mnogo bolj pogosta, kot si ljudje mislijo. Pogostnost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10x. Svetovne raziskave kažejo, da naj bi avtizem imelo 1,1% svetovne populacije. Glede na svetovne statistike naj bi tako v Sloveniji bilo približno 20.000 ljudi, ki imajo motnje avtističnega spektra.

Je pervazivna vseživljenjska motnja oz. bolje stanje. Preprosteje bi lahko rekli, da imajo osebe z avtizmom drugačne možgane in zato sveto doživljajo in razumejo drugače.

Beseda “spekter” se uporablja, ker se težave oz. lastnosti pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine. Pojavljajo pa se tudi v različnih stopnjah težavnosti.

Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno “vsakdanje” življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč.

O spektru
Spekter je sestavljen iz različnih lastnosti, značilnosti in načinov, kako možgani procesirajo informacije. Nekatere lastnosti (npr. slabše motorične sposobnosti) predstavljajo težave v vsakodnevnem življenju. Nekatere (npr. natančnost – perfekcionizem) pa so v življenju lahko zelo uporabne. Vsaka oseba bo imela kombinacijo teh lastnosti. Oseba, ki na nekem področju nima avtističnih potez bo na tistem področju delovala nevrotipično, a na to delovanja lahko vplivajo tudi druge lastnosti, ki izvirajo iz spektra. Npr. oseba je dobra v komunikaciji in rabi jezika, a zaradi senzorne občutljivosti v glasnih in prenatrpanih prostorih zelo težko komunicira.  Spet druga oseba bo imela ravno obratne težave.
Diagnostični kriteriji
V najnovejši klasifikaciji duševnih motenj po DSM-V (Diagnostic and statistical manual of mental disorders, peta izdaja, 2013) Ameriškega psihiatričnega združenja (APA) govorijo o dveh glavnih kriterijih, ki sta potrebna za postavitev diagnoze avtizma (oz. o t.i. »diadi diagnostičnih kriterijev«). To sta primanjklaja na področju socialne komunikacije in interakcije ter ozko usmerjeni in ponavljajoči se interesi, zanimanja, vedenja in aktivnosti. Na podlagi izraženosti posameznih znakov pri obeh se lahko opredeli tudi težavnost motnje – lažja, zmerna ali težja oblika.
Druge lastnosti SAM
Poleg omenjenih dveh diagnostičnih kriterijih pa so za motnje avtističnega spektra značilne tudi druge lastnosti. Med te štejemo sezorno občutljivost, neharmonična razporejenost intelektualnih spodobnosti, težave s čustvovanjem in z izvršilnimi (eksekutivnimi) funkcijami, šibka centralna konherenca, maskiranje in težave z grobo in/ali fino motoriko.
Ne odlašajte

Stopite v stik z nami

Pišite nam
Sedež društva ASPI:

Trpinčeva 81, SI-1000 Ljubljana

PE center ASPI:

Stobovska 8, SI-1230 Domžale

E-naslov:

drustvo.aspi@gmail.com

Telefon:

051 668 356

Uradne ure Center ASPI:

PON: 12:00-18:00

TOR: 13:00-19:00

SRE, ČET, PET: 9:00-15:00

Spremljajte nas tudi preko:
Revija Vox Alia

Pin It on Pinterest