DELAL BI!
Poslanstvo Via Pozitive je med drugim tudi vzpodbujanje mladih oseb s spektroavtistično motnjo k vključevanju na trg dela. Sam-a veš, da vsak dodatni zaslužek pride prav, predvsem pa je za vsakogar med nami, spektralci ali tipiki, neprecenljiva vrednost v občutku, da smo kot posamezniki del širše aktivne skupnosti in vanjo prispevamo svoja znanja, talente, ideje, delo. A pri tem imajo za spektralce pomen tudi pravne okoliščine, ki izhajajo iz statusov, kakršne imajo posamezniki. Med vami so nekateri v procesu zaposlitvene rehabilitacije, drug imate status invalida ali delovnega invalida, vmes ste seveda tudi brezposelne osebe ali/in prejemniki socialne podpore, in pa tudi študenti in srednješolci. Ti dvoji lahko povsem brez zapletov delate prek študentskih servisov na napotnico. Kaj pa ostali? Povprašali smo odgovorne osebe v treh različnih ustanovah ter strnili njihove odgovore v neko splošno informacijo. Opozarjamo, da to seveda ni zavezujoče pravno mnenje, zato te opozarjamo, da se pred sklenitvijo pogodbe o delu, bodisi avtorske, podjemne, prostovoljske itn., posvetuj še z referentom, ki vodi tvoj postopek zaposlitvene rehabilitacije ali s koordinatorjem za invalidsko varstvo, ki je izdajatelj tvoje odločbe o statusu ali s katero drugo pooblaščeno osebo ter pravnim strokovnjakom.
1. Oseba, vključena v zaposlitveno rehabilitacijo
V času vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo imajo osebe še vedno status aktivne brezposelne osebe, tako da nekateri prejemajo denarno socialno pomoč in druge oblike pomoči, do katerih so upravičeni kot brezposelni. Za nekatere ponudnike programa zaposlitvene rehabilitacije velja, da vključeni v storitev »usposabljanje na konkretnem delovnem mestu«, prejemajo neko denarno nadomestilo tudi s tega naslova.
Glede ostalih prejemkov izven storitev v okviru programa zaposlitvene rehabilitacije izvajalci svetujejo, da se vsak posameznik obrne na rehabilitacijske svetovalce na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), saj ima vsakdo, ki je vključen v zaposlitveno rehabilitacijo, svojega svetovalca ali svetovalko. Še zmeraj ima vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo uradno status brezposelne osebe, za tak status pa je pristojen Zavod za zaposlovanje.
2. Brezposelna oseba, prijavljena v evidenci ZRSZ
O možnosti pridobivanja dohodka v času, ko ima zavarovanec oz. prejemnik denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti status brezposelne osebe, velja:
67. člen
(znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodkov iz dela)
(1) Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.
(2) Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.
(3) Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 eurov.
(5) Zavarovanec je dolžan zavod obvestiti o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela iz drugega odstavka tega člena ne glede na dogovorjeno višino plačila za opravljeno delo. Če ta podlaga obstaja že ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, je o njej dolžan obvestiti zavod ob uveljavljanju denarnega nadomestila, sicer pa v osmih dneh po njenem nastanku. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.
(7) Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
(8) Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
Če brezposelna oseba prijavljena v evidenci ZRSZ ni prejemnik denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti, zgoraj omenjenih obveznosti sicer nima, mora pa vsekakor imeti sklenjeno ustrezno pogodbo. Ravno tako imajo vse osebe, prijavljene v evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ, določene obveznosti, na katere pa delo preko podjemne pogodbe ali kakšna druga oblika dela ne sme vplivati.
3. Oseba s statusom invalidnosti po Zakonu o socialnem vključevanju (ZSVI)
Zakon o socialnem vključevanju invalidov v 3. točki 5. člena navaja, da:
(3) Če invalid sklene delovno razmerje, se mu nadomestilo izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom neto minimalne plače.
S honorarnimi izplačili status invalida ni ogrožen, prav tako tudi ne nadomestilo, ki ga osebe s statusom invalida prejemajo. Da bi prišlo do omejitve oz. spremembe izplačevanja nadomestila za invalidnost, bi morala oseba s statusom invalida skleniti delovno razmerje, kar pa honorarno delo nikakor ni. O tem, kakšna vrsta pogodbe za honorarno delo je za vsakega posameznika najbolj primerna, pa je potrebno povprašati pravnega strokovnjaka, saj je pomembno tudi to, za kakšno delo gre.
Zakon o socialnem vključevanju predvsem podpira tudi zaposlovanje invalidov. V primeru sklenitve delovnega razmerja, ko je plača višja od nadomestila za invalidnost, se sicer nadomestilo ne izplačuje za čas zaposlitve. (4) Ko pa invalidu delovno razmerje iz kakršnega koli razloga preneha, ima znova pravico do nadomestila v polnem znesku.