Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, smo pripravili dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost!. Želeli smo opozoriti na nas in na naše zgodbe. Želeli smo pozvati tiste, ki odločajo, da nas opazijo in najdejo rešitve (tudi) za nas. Na Prešernovem trgu v Ljubljani smo nastopali mladostniki in odrasli z avtizmom. Snežni metež ni bil ovira! Zaplesali smo na znano pesem Samo ljubezen, ki sta jo napisala Barbara in Robert Pešut – Magnifico. V snežni ples nas je skupaj s plesalkami in koreografinjami Plesnega epicentra Katjo Čuk, Nevo Kralj in Ano Stritar popeljala Larissa Braatz, plesalka z Aspergerjevim sindromom.
Prireditev je prvič, a suvereno vodil Jan Hlade, diplomirani zgodovinar z Aspergerjevim sindromom, ki je spomnil na to, kaj je avtizem in kdo vse so znani avtisti ter da ne smemo pozabiti niti tistih, ki so trenutno na mnogih vojnih območjih, tudi v Ukrajini.
Posebej oster je bil v snežnem metežu Aljaž Koželj, ki je spomnil, da se zadeve na področju avtizma ne spreminjajo. Osebe z avtizmom se še zmerom srečujejo s številnimi težavami, posebej pa jih boli nesprejemanje. »Zdravstvene težave imamo vsi, mi pa imamo potem še težave z zdravstveno oskrbo. Ampak to je nekaj povsem običajnega v naši lepi Sloveniji. Vsekakor upamo, da se bo situacija izboljšala, kot upamo, da se bo izboljšalo vreme. Vse enkrat mine in pomlad prihaja, upamo da tudi za nas,« je optimistično zaključil Aljaž.
Maj Mlinar je apeliral na vse, naj prilagajamo komunikacijo, saj lahko razume več kot si mislimo in da želi imeti vse pravice, tudi volilno.
Orlando Stepančič nas je s svojo pesmijo spomnil, da samo ljubezen ni dovolj in da avtizem ni nalezljiv. Pa tudi da razlike med avtisti in luno ni: »Oba gresta do cilja vsakič po isti poti.«
Larissi Braatz so snežni metež, nemogoče vremenske razmere in s tem spolzka tla onemogočili, da bi predstavila dve baletno-plesni točki: svojo avtorsko z naslovom Super srečni solo o vsem na S – sreči, svobodi, smeri – in drugo na pesem ukrajinske glasbenice Jamalle z naslovom 1944. Zato nas je vse optimistično pozvala, da se vidimo ob naslednji priložnosti.
Hana Ciuha nas je spomnila na vztrajnost s pesmijo, ki jo je sama v slovenščino prevedla pri predmetu indijske kulture. Hana je občuteno prebrala tudi zgodbe drugih oseb s SAM oziroma izkušnje sorojencev oseb s SAM. »Zavedanje ni dovolj, to je le prvi korak. Drugi korak je sprejemanje in tretji je praznovanje. Vmes jih je še veliko, nobeden med njimi pa se ne imenuje obup,« je poudarila Hana.
Člani društva ASPI se zavedajo, da je skupnost tista, ki omogoča razvoj. Živijo sodelovanje in se tudi medsebojno podpirajo. Medtem, ko je Damjan Turk držal dežnik, je Aljaž je prebral njegove izkušnje biti avtist, ki so segle še nekoliko nazaj, ko je beseda skupnost vendarle imela poseben pomen.
Mladostniki in odrasli s SAM si med drugim še želijo, da bi bila delovna mesta prilagojena njim in da bi v Ljubljani in po Sloveniji dobili celodnevne centre, v katerih bi se lahko družili, ustvarjali ali skupaj preživeli določen čas; centre, ki bi bil središče srečanj vseh, ki ‘dobro v srcu mislijo’; prostor, kjer bi lahko razvijali svoje sposobnosti in pridobivali znanja. »Radi bi živeli samostojno ali ob pomoči osebnih asistentov v namenskih lastnih stanovanjih ali bivanjskih skupnostih, ki pa jih za nas še ni. Upamo, da bo naš glas slišan in bo razvoj naše države usmerjen v vključevanje,« še sporočajo.
Vztrajne navzoče je na prireditvi nagovorila tudi predsednica društva Teja Oblak, ki je uvodoma poudarila, da »na vreme pač nimamo vpliva imamo pa vpliv na to, kaj lahko naredimo za osebe z avtizmom in koliko energije lahko vložimo v naša prizadevanja, da bo osebam s SAM bolje«.
Častni pokrovitelj dogodka je varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ta je v svoji poslanici poudaril, da je v Sloveniji izvajanje integracije oseb s SAM in tudi drugih družbenih skupin nezadostno, vse prevečkrat odvisno le od razpisanih programov, brez ustreznih analiz ali sistemskega pristopa, niti ni zaznati volje za korenit premik pri skrbi za ranljive. »Osebe s SAM imajo specifične potrebe, ki jih večina prebivalstva ne pozna, nemalokrat pa jih ne poznajo niti tisti, ki to morali že po svoji službeni dolžnosti. Zato znova poudarjam, da mora biti izobraževanje tako o avtizmu na sploh kot o specifičnih pristopih glede na potrebe oseb s SAM eden od ključnih elementov v akcijskih načrtih za integracijo,« ocenjuje varuh. »Samo s spoznavanjem drugačnosti lahko gradimo družbo, ki vidi vsakogar in najde prostor zanj,« ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
